Pro 20 | SloChraska | STEP | Vino je zasmehovalec, pijača opojna razgrajalec, in kdorkoli se opoteka po njej, si ne izbistri uma.

Proverbs 20

20. Poglavje

1 Vino je zasmehovalec, pijača opojna razgrajalec, in kdorkoli se opoteka po njej, si ne izbistri uma. 2 Kakor rjovenje leva je strah kraljev; kdor ga zoper sebe razdraži, greši zoper življenje svoje. 3 Na čast je možu odjenjati od prepira, kdorkoli pa je neumen, rad se vanj zaplete. 4 Lenuh noče orati zaradi zime, zato bo beračil ob žetvi, a ničesar ne dobi. 5 Voda globoka je naklep v srcu možá, toda mož razumen mu pride do dna. 6 Največ ljudi hvali vsak svojo dobrotljivost, moža pa vseskozi resničnega kdo najde? 7 Neprestano hodi v popolnosti svoji pravični, blagor otrokom njegovim za njim! 8 Kralj, sedeč na sodnem stolu, razganja z očmi svojimi vse hudo. 9 Kdo bi mogel reči: Očistil sem srce svoje, čist sem svojega greha? 10 Dvojne uteži in dvojna mera, oboje je enaka gnusoba Gospodu. 11 Po dejanjih svojih se dá spoznati tudi deček, je li čisto in je li pošteno delo njegovo. 12 Uho, ki sliši, in oko, ki vidi, Gospod je oboje enako naredil. 13 Ne ljubi spanja, da ne obubožaš; odpri oči svoje, in nasitiš se kruha. 14 „Slabo, slabo je!“ pravi, kdor kupuje kaj, ali ko je odšel, se hvali. 15 Zlatá je in biserov obilo, ali najdražje orodje so ustne razumne. 16 Vzemi obleko njemu, kdor je bil porok za tujca, in za neznane ljudi ga rubi. 17 Sladek je možu prisleparjeni kruh, ali pozneje dobi polna usta peska. 18 Sklepi se utrdé s posvetovanjem, in z razumnim vodstvom se le vojskuj! 19 Kdor hodi okrog kot obrekovalec, razodeva skrivnost, zato se ne druži ž njim, ki široko odpira usta svoja! 20 Njemu, ki preklinja očeta svojega ali mater svojo, ugasne svetilnica v črnih teminah. 21 Posest, ki se naglo pridobi v začetku, ne bode blagoslovljena ob koncu svojem. 22 Ne reci: Povrnil bom hudo! Čakaj Gospoda, in rešil te bo! 23 Gnusoba so Gospodu dvojne uteži in prevarljiva tehtnica ni dobra. 24 Od Gospoda so stopinje moževe; človek pa kako naj umeje pot svojo? 25 Zadrga je človeku nepremišljeno veleti: Sveti! in po obljubah šele preudarjati. 26 Brezbožne razmetava kralj moder in pelje čeznje mlatilno kolo. 27 Duh v človeku je Gospodova svetilnica, ki preiskuje vso notranjost telesa. 28 Dobrotljivost in zvestoba stražita kralja in z dobrotljivostjo vzdržuje prestol svoj. 29 Dika mladeničem je njih moč in starčkom kras siva glava. 30 Modrine od ran so zdravilo za hudo in udarci, ki gredo do živega.